Vodstvo trboveljske komunale bo v letošnjem letu posvetilo posebno pozornost iskanju cenejšega energenta za daljinsko ogrevanje kot je zemeljski plin. Ta je zaradi svoje cene poglavitni vzrok za visoke cene ogrevanja. In prav te so se s 1.februarjem v Trbovljah zvišale. 
V Trbovljah začenjajo postopek priprave sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za južni del območja Trga Franca Fakina. Pobudo je dal IBT Trbovlje d.d., nanaša pa se na objekt Gimnazijska 21 oziroma takoimenovano »izolirnico«. 
Založbe pravijo, da so takšni očitki neutemeljeni. Kdo bo torej od novega zakona profitiral? Marsikdo. Zagotovo pa to ne bodo slovenski glasbeniki. Pa tudi ne slovenski poslušalci.
Pa ne samo zaradi tega, ker bo slovenske glasbe manj, temveč tudi zato, ker bo to nekatere komercialne radijske postaje, kot je Radio 1, prisililo v produkcijo lastnih, naročenih skladb, saj so mnenja, da Slovenci na leto ne proizvedemo dovolj hitov, ki bi bili všečni poslušalcem.
Slovenski glasbeniki bodo tokrat pozabili na stara nesoglasja in žanrske razlike in se združili pod eno streho. Pod streho Cankarjevega doma bodo 13. septembra poskušali rešiti, kar se rešiti da. Novi medijski zakon bo namreč v parlamentu že 20. septembra. In ker vabijo tja tudi podpornike slovenske glasbe boste lahko priča temu, da bodo v isti vrsti sedeli Siddharta, Atomik harmonik, Vesele Štajerke in kateri od resnobnih jazzerjev.
Slovenci smo znani po tem, da nas je res težko vse dobiti na isto stran - to se je do danes zgodilo le nekajkrat: ko smo pozabili na bele in rdeče, in sicer v času osamosvojitve leta 1991, in vsake toliko ob fuzbalu, če je našim ravno uspevalo na nogometnem prvenstvu.
V glasbi do zdaj nikoli, tudi na kakšni Evroviziji ne, sklene Košir.
