Iz Občine Hrastnik smo dobili obvestilo, da morajo uporabniki pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov Šavna peč in Spodnji Kal vodo prekuhavati. Tomaž Sihur, vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na hrastniški občini pojasnjuje: 
Občina Trbovlje je objavila razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Na osnovi prijav bo oblikovana prednostna lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na dohodek niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. 
PO začasnih podatkih je povprečna neto plača marca v Sloveniji znašala 995 evrov oz. 7 evrov več kot mesec prej. Povprečna zasavsko neto plača se je povečala za 10 evrov;marca je bila v višini 923 evrov. 
Iz Zavoda za zaposlovanje Pbmočne službe Trbovlje so sporočili, da so nekoliko spremenili javno povabilo za program Usposabljanje na delovnem mestu. Novost se nanaša na ciljno skupino, ki je po novem širša. V pozivu k novemu protestu, ki ga je na spletnem družbenem omrežju Facebook objavil pobudnik Grega Plemenko, piše, da se je z dosedanjimi protesti doseglo prvi cilj, torej da je vlada obljubila zamrznitev procesa ratifikacije spornega sporazuma. To je v petek na javni razpravi o Acti v DZ obelodanil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.
Vendar pobudniki opozarjajo, da obljuba še ne pomeni ničesar, saj ne zagotavlja, da bo prišlo do glavnega cilja nasprotnikov Acte, to je umika sporazuma na lokalni in globalni ravni. "Če bo zadeva sprejeta v EU, potem jo bomo, verjemite, sprejeli tudi mi," so zapisali in dodali da se to ne sme zgoditi.
Na resornem ministrstvu so za STA v torek pojasnili le to, da je minister Žerjav konec prejšnjega tedna napovedal, da predloga za ratifikacijo ne bo vložil in da so vsi nadaljnji postopki v zvezi z ratifikacijo "zamrznjeni". "To torej pomeni, da trenutno ne teče več nikakršna aktivnost v zvezi z ratifikacijo omenjenega dokumenta oziroma so te v celoti ustavljene," so razložili.
Pobudniki medtem pozivajo k novemu protestnemu shodu, ki bo del sobotne globalne akcije z naslovom Ubranimo svobodo interneta. V Ljubljani naj bi se začel ob 12. uri na Kongresnem trgu, od tam naj bi se nato odpravili pred prostore predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na Facebooku je udeležbo doslej potrdilo okrog 100 oseb.
Manjša skupina protestnikov se je pred prostore komisije odpravila že v petek dopoldne, še pred izvedbo drugega protestnega shoda v petek popoldne, a je ostala pred zaprtimi vrati. "Tako so ponovno pokazali, kako ne želijo prave javne debate, v katero bi bila vključena javnost," pravijo pobudniki shodov.
Predstavništvo Evropske komisije v Ljubljani je še isti dan sporočilo, da je komisija prav ta dan aktivno sodelovala v javni razpravi o Acti v DZ. "Državni zbor in ne prostori predstavništva Evropske komisije, katerih zasedbo je napovedalo gibanje 15o, je bil tako prostor javne razprave tudi z Evropsko komisijo, ki si jo je civilna javnost želela," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da zaskrbljenost, ki jo izraža javnost glede sporazuma, jemljejo resno.
Pravijo še, da so demokratično izvoljena telesa v tej fazi pravo mesto za razpravo in odgovore na vprašanja in izraženo zaskrbljenost ljudi. Evropska komisija pa je še naprej pripravljena nuditi pomoč pri informiranju in pojasnjevanju vsebine sporazuma.
Mednarodna hekerska aktivistična skupina Anonymous, ki že ves čas sodeluje tudi pri protestih slovenske civilne družbe zoper Acto, pa je medtem v torek na spletni strani za izmenjavo video posnetkov Youtube objavila novo opozorilo, namenjeno državljanom in vladi ter tokrat tudi Rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem (RKC).
Ob tem, ko pozovejo k udeležbi na novem protestnem shodu, vlado opozarjajo, da je sicer obljubila zamrznitev ratifikacije, a da jo zdaj čakajo, da to dejansko tudi uresniči. "Ne jemljite si preveč časa," so dejali v video posnetku.
Cerkvi na Slovenskem pa medtem sporočajo, da je "sramota". "Vaše vmešavanje v politiko in državo je nesprejemljivo," so poudarili in obenem RKC opozorili, da jih zdaj lahko pričakuje.
V tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference so za STA pojasnili, da posebnih napadov na strežnike njihovi upravljavci še niso zaznali, morebitne ukrepe pa bodo sprejeli glede na konkretne potrebe. Dodajajo, da nobene od njihovih služb še nihče od Anonimnih ni kontaktiral, prav tako še nihče ni izrazil kakršnih koli zahtev, tako da zaenkrat ne predvidevajo posebne izjave v zvezi s tem.
Anonymous je po podpisu sporazuma konec januarja pritiskal na vlade držav podpisnic na ta način, da je izvajal različne napade na spletne strani vlad, državnih organov ali drugih organizacij. V Sloveniji je napadel spletne strani vlade, Nove Ljubljanske banke in še nekaterih drugih ustanov.
Sporazum Acta so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije, med njimi tudi Slovenija, po podpisu pa ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic. Pri oblikovanju Acte so sicer sodelovale tudi Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA.
V evropskih državah je pristop k sporazumu sprožil val kritik in protestov civilne družbe, tudi v Sloveniji. Očitajo mu netransparentno sprejemanje, nesprejemljive posege v svobodo interneta ter zasebnost državljanov in dajanje prevelike moči imetnikom pravic intelektualne lastnine.
V Sloveniji je prvi protest potekal 4. februarja v Ljubljani in Mariboru, na njem se je zbralo okrog 3000 ljudi. Drugi protest se je odvil 17. januarja, ko pa je bilo udeležencev le okrog 200. Na isti dan je potekala tudi javna razprava v DZ, v kateri so tako rekoč vsi z izjemo predstavnika Evropske komisije kritizirali vsebino in način sprejemanja Acte.
Več držav se je v zadnjih tednih odločilo za zamrznitev procesa ratifikacije sporazuma, dokler o njem ne bo jasnega enotnega stališča na ravni EU. Zamrznitev procesa ratifikacije so po podpisu napovedale Poljska, Češka, Latvija in zdaj še Bolgarija ter Litva, pet držav pa sporazuma ni niti podpisalo - to so Nemčija, Nizozemska, Estonija, Slovaška in Ciper.
