Svetlik: Slovenija pri pokojninski reformi med zaostankarji

Minister je poudaril, da so številne študije pokazale, da alternative daljši delovni aktivnosti ni, da pa so sicer še vedno odprti za konstruktivne predloge in drugačne rešitve, s katerimi bi lahko dosegli dva temeljna cilja: ustavili padanje pokojnin in zagotovili, da bodo te lahko plačane, ker bo v blagajni dovolj denarja.

Po zadnjem predlogu novega pokojninskega zakona bi bilo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti. Minister Svetlik je povedal, da je ena glavnih ugotovitev današnje razprave o pokojninah v Liegeu, da se pričakovana upokojitvena starost v Evropi dviga in da je "65 let standard", medtem ko z manj kot 60 nikjer več ni mogoče v pokoj, razen pod posebnimi pogoji.

Po podatkih Evropske komisije je imelo že lani deset razvitih držav v Evropski uniji zakonsko določeno upokojitveno starost pri 65 letih, po letu 2020 pa jo bo imelo že 18 članic unije. V Sloveniji je bila po podatkih iz leta 2006 dejanska upokojitvena starost 59,8 let, kar je bilo pod povprečjem v EU.

Minister Svetlik je ob primerjavi Slovenije z drugimi evropskimi državami danes izpostavil, da se "pri nas v zadnjih desetih letih, ko je bil nazadnje spremenjen sistem, ni dogajalo nič in da smo zaradi tega postali zaostankarji in smo bili po študijah uvrščeni med države z visokim tveganjem na področju pokojninskega sistema".

"To pomeni, da moramo hiteti s spremembami in mi to kot ministrstvo in vlada tudi delamo," je zatrdil. Slovenija je po njegovih besedah v Evropi glede veljavne starosti za upokojevanje in pričakovano pokojninsko dobo bliže bivšim tranzicijskim državam iz Vzhodne Evrope kot tistim z že posodobljenimi pokojninskimi sistemi.

Minister je poudaril tudi, da so pokojnine danes ena prednostnih tem v Evropi in da v vsej Evropi, če pokojninskih sistemov še niso reformirali, to počnejo in jih bodo spreminjali v prihodnje. Kot primer je navedel sistem Portugalske, po katerem se bo dolžina delovne dobe avtomatsko prilagajala pričakovani življenjski dobi. "Tako reforme ne bodo več enkratne, ne bo več dram, kakor jih doživljamo nekateri, ampak bo to kontinuiran proces," je dodal.

Prav tako je minister kot še posebej pomembno izpostavil, da Evropska komisija poudarja ne le vzdržnost pokojninskih blagajn, ampak tudi vprašanje primernosti pokojnin. "To je nekaj, kar se lahko pojavi kot skušnjava pri nekaterih, ki reformirajo te sisteme, v tem smislu, da bi znižali to raven, kar pa lahko ogroža prebivalstvo v smislu, da pridejo na prag revščine," je dejal.

Danes se je v razpravi v Liegeu precej postavljalo tudi vprašanje večje pristojnosti Evropske komisije na področju pokojninskih reform v prihodnje. "Odgovor je v glavnem tak, da ima Evropska komisija pomembno vlogo kot politični dejavnik, ki zagotavlja informacije, primerjave in opozarja države na to, da morajo urejati to področje, vendar konkretne rešitve prepušča posamezni državi," je pojasnil minister Svetlik.

Kot je še razložil, je bilo odprto tudi vprašanje, ali ne bi imeli na evropski ravni instituta minimalne pokojnine. "Vendar ni bilo velikega optimizma v smislu, da bi lahko nek skupen institut kdaj iz tega v bližnji prihodnosti nastal," je sklenil minister.