Iz Občine Hrastnik smo dobili obvestilo, da morajo uporabniki pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov Šavna peč in Spodnji Kal vodo prekuhavati. Tomaž Sihur, vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na hrastniški občini pojasnjuje: 
Občina Trbovlje je objavila razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Na osnovi prijav bo oblikovana prednostna lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na dohodek niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. 
PO začasnih podatkih je povprečna neto plača marca v Sloveniji znašala 995 evrov oz. 7 evrov več kot mesec prej. Povprečna zasavsko neto plača se je povečala za 10 evrov;marca je bila v višini 923 evrov. 
Iz Zavoda za zaposlovanje Pbmočne službe Trbovlje so sporočili, da so nekoliko spremenili javno povabilo za program Usposabljanje na delovnem mestu. Novost se nanaša na ciljno skupino, ki je po novem širša. "Če se raven grškega javnega dolga na podlagi dogovora z bankami ne bo dovolj znižala, potem bodo morali upniki iz javnega sektorja prav tako prispevati k prizadevanjem," je Lagardova komentirala današnje pisanje britanskega časnika Financial Times.
V Evropski komisiji v Bruslju so se na komentarje Lagardove odzvali z besedami, da že obstaja velika vključenost evropskega javnega sektorja pri pomoči Grčiji, tudi v okviru drugega programa, vzporedno z zasebnim sektorjem.
"To stališče se ni spremenilo, tako nimam nadaljnjih komentarjev glede komentarjev gospe Lagardove," je dejal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio. Rehn je to možnost zavrnil že v ponedeljek.
Britanski Financial Times sicer danes piše, da Mednarodni denarni sklad (IMF) pritiska na Evropsko centralno banko (ECB), naj pristane na izgube na okoli 40 milijard evrov grških dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih ima v svojem portfelju.
S tem naj bi se IMF po pisanju časnika odzval na nezadovoljstvo zasebnih upnikov, ki so jih države območja evra pregovorile v 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grškega dolga, medtem ko ECB vztraja pri tem, da se grške obveznice, ki jih ima v lasti, izplačajo v celoti.
ECB je v zadnjem letu in pol skozi mehanizme pomoči grškim bankam nabrala velike vsote grških obveznic, saj je znižala kriterije za sprejemljivo bonitetno oceno obveznic v operacijah refinanciranja.
Grške obveznice, katerih vrednost je po znižanju bonitetne ocene na raven ničvrednosti strmoglavila, imajo visoko donosnost in obljubljajo v primeru polnega izplačila ob dospetju lep zaslužek.
Čeprav naj bi se ECB pritiskom IMF po pisanju časnika upirala, pa naj bi po drugi strani v Frankfurtu že pripravljali rezervne scenarije v primeru, da se Grčiji z zasebnimi upniki ne bo uspelo zadovoljivo dogovoriti.
Lagardova danes pisanja FT ni neposredno zanikala. Kot je dejala, je IMF "zgolj opazovalec v procesu pogajanj med Grčijo in zasebnimi upniki. "Ravnotežje med sodelovanjem zasebnega in javnega sektorja je vprašanje, ki zadeva grške upnike in partnerjev v območju evra," je dodala.
Scenarija, da bi Grčija na koncu v primeru neuspeha v pogajanjih z zasebnimi upniki preprosto nenadzorovano razglasila nesposobnost odplačevanja svojih obveznosti, si sicer Lagardova ne predstavlja. "Ne gre za stvar, ki bi si jo lahko predstavljala. Do določenega dogovora z bankami bo moralo priti," je zatrdila.
Vrh unije se je oktobra lani dogovoril o drugem programu pomoči Grčiji, ki predvideva 130 milijard evrov javnih sredstev iz EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), medtem ko prvi program pomoči, dogovorjen maja 2010, predvideva 110 milijard evrov javne pomoči.
Poleg tega je bil oktobra dosežen politični dogovor o prostovoljnem sodelovanju zasebnih upnikov, ki naj bi pristali na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic, kar je okoli 100 milijard evrov. Ti ukrepi naj bi grški javni dolg vrnili na vzdržno raven.
Pogajanja med Grčijo in zasebnimi upniki se vlečejo že več tednov, evrska skupina pa želi dogovor v prihodnjih dneh. Po drugi strani pa tako članice območja evra kot IMF vztrajajo pri tem, da bi morale biti obrestne mere za obveznice z daljšo ročnostjo, ki bi jih upniki sprejeli v zameno za določen del obveznic s krajšo ročnostjo, znatno pod 3,5 odstotka.
Banke in zavarovalnice pristajajo le na obrestno mero med 3,8 in štirimi odstotki, vse drugo po njihovem mnenju ne bi bil več prostovoljni odpis dolga. Dogovor bo do vrha EU v ponedeljek tako težko doseči.
V Bruslju so sicer danes ponovili, da je bil v pogajanjih zasebnih upnikov in Grčije doslej dosežen "dober napredek" in da je mogoče dogovor doseči v kratkem. Želijo si ga do konca meseca. O tem, a bo sodelovanje prostovoljno ali ne in kaj to pomeni, pa niso želeli ugibati.
